Pravkar sem zakjučila sprehod po našem vrtu.
Ko delo pred računalniškim ekranom postane nadležno, je čas za zrak in božajoči objem narave. Toplo oblečena, saj je vendar najhladnejši mesec v letu, sem se odpravila na obhod po posestvu.
Termometer kaže +14 stopinj Celzija.
Sonce ŽGE. Da, to je prava beseda, kajti sončni žarki ta trenutek, ob zaključki meseca januarja in še pred poldnevom so neverjetno (pre)topli.
Telesu prija prijeten občutek, podobno verjetno ugaja rastlinam. In pogumno rinejo iz zemlje, iztezajo nežne listke kvišku, napenjajo brstiče.
Joj, le kaj bo iz tega. Že sama imam za seboj častitljivo število zim v osrčju Evrope, a tudi starejši ljudje ne pomnijo takšnega vremena.
VREMENSKE SPREMEMBE so neizbežno tu. Ljudje smo se dolgo trudili na najrazličnejše načine spreminjati svet po svoje, ponosni na človeško pamet, ki zmore vedno več in vedno bolje.
Pa je res bolje?
