Življenjska pot mi je namenila marsikaj. Veliko ljubezni in mnogo preveč žalosti. Očitno pa mi je namenila tudi način življenja, ki ga v sanjarjenjih mlade inženirke ni bilo. Kajti imeti tako velik vrt, kar "posestvo" pomeni tudi veliko dela in skrbi za rastline, živali, hišo.
Jutranji obhod je že krepko za menoj, glava pa naglo beleži kaj vse bi bilo dobro postoriti pred bližajočo ohladitvijo. Za rastline upam, da se bodo znale potopiti nazaj v zimski dremež. Divje živali imajo dovolj naravnih zavetišč. Tu pa so mlade račke, ki jih je mama raca precej nepričakovano izvalila ob koncu novembra. Prav pogumno že plavajo v ribniku, jutranja nega je njihova velika skrb. Perje in krila rastejo, a res topla zaščita še niso. Sveža slama jim bo koristila.
Zelenjavni vrt je živahen (žal predvsem po zaslugi voluharjev in drugih lačnih bitij); motovilec in solato bom zaščitila s kopreno, ki jo je veter divje razrahljal.
Še nekaj drv za kamin iz gozda v hišo...pa dobrodošel zimski februar.
